Ste utrujeni od nenehnega boja z negativnimi mislimi? Ste nenehno živčni, napeti in ne spite dobro?

Tako izgleda anksioznost. Pogosto je težko najti izhod iz tega labirinta, vendar želimo, da veste, da niste sami. Skupaj bomo raziskali pot do notranjega miru in boljšega jutri.

Ko anksioznost razumemo, jo lahko ozdravimo

“Moje poslanstvo je povezati strokovno znanje iz medicine s čudovitimi možnostmi, ki jih ponuja narava. Po končanem doktoratu iz medicine sem svojo pot nadaljevala v industriji, vendar v srcu ostajam predana ljubiteljica narave – verjamem, da v njej obstajajo rešitve za številne človeške težave.

Ob vsaki težavi se osredotočim na raziskovanje vzroka in nato iščem rešitev v naravnih virih. Tako je tudi anksioznostjo – ko sem razumela mehanizme, ki jo sprožijo, sem poiskala rešitve, ki jo ozdravijo. Obstajajo različni načini samopomoči – jaz vam svetujem tisto, kar je klinično preverjeno in varno.”

Dr.med.zn. Mateja Štempelj, ustanoviteljica podjetja Almadea

almadea

Kdaj strah preraste v anksioznost?

anksioznost

Strah nam pomaga ubežati trenutni nevarnosti in je naš ključni preživetveni mehanizem. Naše telo pripravi na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvavitev mišic. Ob tem se sproščajo različni stresni hormoni, kot so adrenalin, noradrenalin in kortizol.

Anksioznost oz. tesnoba pa je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, običajno povezano z mislijo na grožnjo ali na nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Čeprav sta si med seboj podobna, se razlikujeta v tem, da je anksioznost odziv na čustva in ne na dejansko nevarnost v okolju.

Težava nastopi, ko se strah sproži tudi takrat, ko nismo v dejanski nevarnosti oz. je ta namišljena. Telo se takrat pripravi na beg ali boj s sovražnikom kljub temu, da slednjega v resnici ni.

Kadar ta strah postane pretiran, traja dlje časa in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju, govorimo o anksiozni motnji.

Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, katerih glavni simptom je tesnobnost. Poznamo več vrst anksioznih motenj, kot so:

  • generalizirana anksiozna motnja,
  • panična motnja,
  • socialna fobija,
  • separacijska anksiozna motnja,
  • specifične fobije itd.

anksioznost

Anksioznost oz. tesnobo spremljajo različni psihični in fizični simptomi, ki se med seboj prepletajo in nas obremenjujejo.

Anksioznost se največkrat kaže v obliki psihičnih znakov, kot so:

  • napetost in razdražljivost,
  • motena koncentracija in pretirana zaskrbljenost,
  • občutek nesposobnosti oz. manjvrednosti,
  • vsiljene misli,
  • pretirano analiziranje situacij, ki so se zgodile,
  • slab spanec oz. nespečnost,
  • obsesije in hiperfiksacije,
  • pesimizem in pričakovanje najslabšega,
  • občutek preobremenjenosti in izgorelosti,
  • jeza in živčnost brez posebnega vzroka.

Pogosti so tudi telesni znaki, kot so:

  • razbijanje srca oz. motnje v delovanju srca,
  • težko dihanje,
  • vrtoglavica,
  • bolečine v trebuhu in prebavne težave,
  • glavoboli.

Vsak posamezni znak ali kombinacija simptomov še ne pomeni nujno anksiozne motnje. O motnji lahko govorimo, kadar so ti znaki dolgotrajni in ponavljajoči se, neobvladljivi, nimajo jasnega vzroka, nas ovirajo pri vsakodnevnih dejavnostih in povzročajo stisko.

Serotonin - pogosto spregledan vzrok anksioznosti

anksioznost

Ljudje, ki imajo zadostno količino serotonina, razmišljajo pozitivno, imajo manj bolezni, živijo dlje in so bolj uspešni.

Ljudje, ki imajo prenizko količino serotonina, razmišljajo negativno, so pretirano zaskrbljeni, dovzetni za stres, slabšo odpornost in številne druge bolezni.

Pomanjkanje hormona sreče v telesu je povezano z različnimi težavami, vključno z anksioznostjo. Simptomi, povezani s pomanjkanjem serotonina, vključujejo:

  • slabo razpoloženje,
  • zmanjšano sposobnost obvladovanja stresa,
  • povečano anksioznost,
  • nespečnost,
  • povečan apetit,
  • nihanje telesne teže,
  • slabo koncentracijo.

95 % serotonina se proizvaja v črevesju, zato je za zadostne zaloge serotonina treba poskrbeti najprej za zdravo črevesje.

Serotonin se tvori iz aminokisline triptofan. Za optimalno količino serotonina je potrebna zdrava črevesna mikrobiota.

Če smo v kroničnem stresu, anksiozni ali depresivni, naše telo proizvaja povečane količine stresnega hormona kortizola, ki uničuje črevesno mikrobioto. Prizadeta črevesna mikrobiota tako ne zmore več proizvajati optimalnih vrednosti serotonina, ki jih telo potrebuje za pravilno delovanje.

Pomagamo si s psihobiotiki, to so dobre črevesne bakterije, ki so potrebne, da telo proizvaja optimalne količine serotonina.

Anksioznost - kako si pomagati?

Spoznajte svoje sprožilce oz. trigerje. Čeprav je anksioznost zelo pogosta, se vrste situacij, ki lahko sprožijo skrbi, od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. Če si vzamete čas in prepoznate svoje sprožilce, lahko bolje predvidite, kdaj bo tesnoba nastopila, in se pripravite na to, kako se z njo spopasti. Pogosti sprožilci tesnobe so:

  • Spoznavanje novih ljudi in začetek pogovora.
  • Obremenjenost z uspehom v šoli ali na delovnem mestu.
  • Upravljanje s financami.
  • Razmišljanje o boleznih ali nesrečah.
  • Soočanje z drugimi ljudmi, vključno s prijatelji in družinskimi člani.
  • Preizkušanje novih stvari in delanje napak.

Soočite se z negativnimi mislimi. Če se soočite s tesnobnimi mislimi, lahko pridobite perspektivo na situacijo ter tako zmanjšate anksioznost.

  • Opazite, kdaj se vam v mislih pojavi negativna misel, npr. "Če do večera ne dokončam tega projekta, me bo šef odpustil."
  • Poiščite dokaze, ki podpirajo vašo misel. Vprašajte se: "Ali je to gotovo?" Razmislite, ali obstajajo dokazi, ki podpirajo vaše strahove. Ali vam je šef v preteklosti že grozil z odpustitvijo zaradi podobnih težav? Ali je bil kateri od vaših sodelavcev odpuščen zaradi podobnih stvari?
  • Poiščite dokaze, da so vaši strahovi neutemeljeni. Zamenjajte negativno misel z bolj pozitivno ali nevtralno, na primer: "Moj šef me ne bo odpustil zaradi zamujenega roka. Razume razlog za zamudo in me ceni kot zaposlenega."
  • Uporabite proaktivni pristop. Če menite, da so vaši strahovi podprti z dokazi (na primer, da vas je šef opozoril, da je ta rok pomemben), poiščite proaktivno rešitev.

Pomagajte si s športom, sprehodi v naravi, meditacijo ali drugimi sprostitvenimi tehnikami (npr. dihalnimi tehnikami). 

Poskusite s psihoterapijo, še posebej s kognitivno-vedenjsko terapijo. Slednja spodbuja postopno uvajanje sprememb v vsakdanje navade in vzorce razmišljanja. Poudarek je tudi na aktivnem prepoznavanju znakov in simptomov anksioznosti ter razvijanju strategij za učinkovito obvladovanje le-teh.

Začnite uživati psihobiotike - koristne mikroorganizme, ki spodbujajo proizvodnjo serotonina (hormona sreče) v črevesju.

V kolikor vas anksioznost močno ovira, lahko zdravnik predpiše tudi zdravila – antidepresive in/ali anksiolitike. Anksiolitiki imajo pomirjevalni učinek in delujejo hitro, lahko pa postanemo od njih odvisni. Antidepresivi po drugi strani začnejo optimalno delovati šele po 3 – 4 tednih, ne povzročajo pa odvisnosti.

anksioznost

Psihobiotiki: vaši zavezniki v boju z anksioznostjo

Psihobiotiki so posebna vrsta probiotikov – dobrih bakterij, ki izboljšajo psihično počutje. Samopomoč pri anksioznosti s psihobiotiki je eden od najnovejših znanstveno potrjenih načinov lajšanja znakov, kot so živčnost, strah, razdražljivost, motnje koncentracije in zaskrbljenost.

Kronični stres in anksioznost škodljivo vplivata na črevesno mikrobioto. Posledično se zmanjša število koristnih bakterij, ki prispevajo k tvorbi serotonina. Te težave lahko uredimo z jemanjem psihobiotikov in v črevesje vnesemo bakterije, ki jih telesu primanjkuje.

V študiji, v kateri so spremljali vpliv psihobiotikov na simptome stresa, so dokazali, da so se preiskovancem ob uživanju psihobiotikov po enem mesecu za 60 % zmanjšali izbruhi jeze in agresivnosti, za 44 % pa na splošno vsi simptomi stresa.

Več kot 30 študij dokazuje, da so udeleženci, ki so uživali psihobiotike, imeli manj simptomov anksioznosti oziroma tesnobe.

Psihobiotik bo dal najboljše rezultate, če ga zaužijemo 30 min pred obrokom (najbolje zjutraj).

V črevesju se nahaja približno 2 kg različnih mikroorganizmov, zato je priporočen čas jemanja vsaj 2 meseca. Na ta način bomo v telo vnesli zadostne količine koristnih črevesnih bakterij, da uravnamo črevesno mikrobioto.

Psihobiotiki so popolnoma varni za dolgotrajno uporabo, lahko pa se jih jemlje tudi sočasno z antidepresivi in pomirjevali.

Glede na študijo iz leta 2018 sočasno jemanje antidepresivov in psihobiotika znatno zniža simptome depresije.

Ob začetku jemanja so imeli pacienti kljub rednemu jemanju antidepresivov zmerno obliko depresije. Po 8-tedenskem jemanju antidepresiva in psihobiotika pa so imeli pacienti le še občasno blage simptome depresije.

psihobiotiki

Izboljšajte kakovost svojega življenja s formulo mlečnokislinskih bakterij Cerebiome®!

Cerebiome® je vodilni psihobiotik na svetu, ki ga sestavljata 2 klinično najbolj preizkušena probiotična seva pri stresu in tesnobi: 

  • Lactobacillus helveticus Rosell-52,
  • Bifidobacterium longum Rosell-175.

Formulacijo je razvil Lallemandov Rosell® Institute for Microbiome and Probiotics in zaščitil z blagovno znamko Cerebiome®.

  • Cerebiome® dokazano lajša in umirja simptome stresa, anksioznosti in depresije. 
  • Varen za dolgotrajno uporabo.
  • Z jemanjem se lahko prekine kadarkoli – brez stranskih učinkov.
  • Primeren za sočasno jemanje z antidepresivi in pomirjevali.
  • Brez glutena, soje, jajc in gensko spremenjenih organizmov.
  • Primeren za vegetarijance.

Učinke psihobiotika Cerebiome® na zdravje potrjuje pet kliničnih in devet predkliničnih študij, ki dokazujejo njegov ugoden vpliv na dvosmerno komunikacijo med možgani in črevesjem po različnih poteh.