Vas pogosto tako napenja, da komaj zadržite vetrove? Sta driska ali zaprtje vaša stalnica, ne glede na to, kaj jeste?

Niste edini. Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je zelo pogosta motnja, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Ostanite z nami in izvedite, kako si pomagati.

Ključno je, da odpravimo vzroke in ne samo lajšamo simptomov

»Stres, zaveden in nezaveden, je eden izmed glavnih krivcev za pojavnost sindroma razdražljivega črevesja. Obenem pa tudi simptomi te motnje povzročajo nov stres. Razumevanje tega začaranega kroga je ključ do rešitve, ki celostno naslavlja težavo, ne zgolj odpravlja simptomov.

Na podlagi več kot 25 let strokovnih izkušenj v medicini in na področju delovanja naravnih zdravil razumem in prepoznavam vzroke za sindrom razdražljivega črevesja ter vam pomagam pri rešitvi za to izjemno mučno motnjo.”

Dr.med.zn. Mateja Štempelj, ustanoviteljica podjetja Almadea

almadea

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) prizadene od 9 – 23 % ljudi po vsem svetu

driska

Sindrom razdražljivega črevesja je kronična in izčrpavajoča gastrointestinalna motnja, za katero so značilni simptomi, povezani s prebavnim sistemom (črevesjem, želodcem).

Pri ženskah se pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških.

Večinoma se sindrom razdražljivega črevesja pojavlja v obliki epizod, ki se lahko pojavijo le za nekaj dni ali pa vztrajajo več mesecev oz. celo let. Po teh obdobjih se težave običajno začasno umirijo, vendar pogosto ne izginejo popolnoma. Simptomi so:

  • Bolečine in krči v trebuhu.
  • Napihnjenost.
  • Vetrovi.
  • Driska, zaprtje ali izmenjavanje obeh.

Pri nekaterih ljudeh se pojavljajo tudi simptomi, kot so sluz v blatu, potreba po takojšnjem odvajanju blata in občutek, da kljub odvajanju črevesje ni popolnoma izpraznjeno.

Večinoma zdravnik diagnosticira sindrom razdražljivega črevesja tako, da nam zastavi nekaj ključnih vprašanj o težavah. Diagnozo postavi na podlagi tipičnih simptomov.

Za postavitev diagnoze morata biti izpolnjena naslednja 2 kriterija:

  • Ponavljajoča se bolečina v trebuhu (vsaj 1 dan v tednu v zadnjih 3 mesecih).
  • Vsaj 2 od simptomov, kot so olajšanje po odvajanju blata, spremenjena pogostost odvajanja blata in spremembe v konsistenci blata.

Na dodatne preiskave se napoti osebe, za katere zdravnik meni, da bi lahko bili simptomi povezani z drugim zdravstvenim stanjem.

ibs

Razdražljivo črevesje – tegoba, ki lahko povzroči veliko stresa in zmanjša kakovost življenja

Kljub temu, da je natančen vzrok za IBS še vedno neznan, so raziskave pokazale, da na razvoj te motnje vpliva več dejavnikov.

Pri večini ljudi z IBS se prvi simptomi pojavijo pred 40. letom starosti, veliko obolelih pa se spominja pojava simptomov že v otroštvu ali mlajši odrasli dobi.

Dejavniki tveganja vključujejo:

  • anksioznost in stres,
  • preobčutljivost na nekatera živila,
  • okužbo prebavnega trakta,
  • kajenje,
  • družinsko zgodovino IBS-a,
  • redno uporabo nesteroidnih protivnetnih zdravil.

IBS lahko pomembno vpliva na kvaliteto vsakodnevnega življenja posameznikov, ki trpijo za njim. Poleg glavnih simptomov, naštetih zgoraj, obolele pogosto prizadenejo tudi sledeče težave:

  • pomanjkanje energije,
  • nespečnost,
  • bolečine v hrbtu,
  • težave pri odvajanju vode,
  • bolečina med spolnim odnosom,
  • pekoča zgaga,
  • depresija ali anksioznost (tesnoba).

Umirite stresne dejavnike za manj simptomov IBS

ibs

Čeprav natančen vzrok za pojavnost sindroma razdražljivega črevesja ni znan, številne študije kažejo, da lahko stres igra ključno vlogo pri sprožanju simptomov ali njihovem poslabšanju.

Psihične težave in IBS so medsebojno povezane. Tako lahko stres in  anksioznost poslabšata simptome IBS, po drugi strani pa lahko kronični simptomi IBS povzročijo psihične težave. Glede na raziskave naj bi za slednjimi trpelo med 40 % in 60 % ljudi s sindromom razdražljivega črevesja.

Zato se je sindroma razdražlivega črevesja potrebno lotiti celostno in odpraviti vzroke, ki povzročajo stres. Istočasno pa je potrebno odpraviti težave, ki jih je stres že povzročil vašemu organizmu.

Ukrotite škodljivi kortizol s psihobiotiki

ibs

Kortizol je hormon, ki je v običajnih vrednostih zelo koristen za telo. Naloga kortizola je, da aktivira telo in mu priskrbi dovolj energije za dnevne aktivnosti. Kadar pa čez dan doživimo stresen dogodek, telo izloči dodatno količino kortizola. Težave se pojavijo, ko je stresnih situacij preveč, so premočne ali predolgo trajajo.

V črevesju kortizol povzroča vnetje in uničuje črevesno mikrobioto ter zmanjša vrednosti serotonina, hormona sreče. Vrednosti kortizola v črevesju lahko znižamo s psihobiotiki, posebno vrsto probiotikov, in na ta način:

V črevesju se proizvaja 95 % serotonina, hormona sreče. Pogoj za optimalno vrednost serotonina je zdrava črevesna mikrobiota.

Ena od značilnosti IBS je disbioza. To je izraz, ki se uporablja za opis neuravnotežene črevesne mikrobiote – ko je več “slabih” bakterij kot “dobrih”. Psihobiotiki zavirajo rast patogenih bakterij, saj se prilepijo na črevesne celice in jim tako preprečijo, da bi zasedle prostor in se razmnoževale. Z uživanjem psihobiotikov v črevesje vrnemo tiste koristne bakterije, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje, vendar jih je stresni hormon kortizol uničil.

Ko zmanjšamo vnetje v črevesju, se po osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza impulzi prenesejo v možgane, kar prispeva k dvigu razpoloženja.

S psihobiotiki zmanjšamo prepustnost črevesne stene, preko katere bakterije in toksini preidejo v krvni obtok in povzročijo vnetje.

Ko je črevesna mikrobiota zdrava, se izboljša gibljivost črevesja in posledično tudi prebava.

BrainBiome: rešitev za črevesje

spanje

BrainBiome je inovativno prehransko dopolnilo, ki vsebuje vodilno formulo mlečnokislinskih bakterij CEREBIOME® (Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) in izvleček žafrana. BrainBiome obnavlja črevesno mikrobioto, vzpostavlja zdravo ravnovesje v črevesju in umirja neprijetne simptome IBS-a.

Da odgovorimo na to vprašanje, moramo najprej pojasniti razliko med probiotiki in psihobotiki.

Probiotiki so dobre žive bakterije, ki lahko izboljšajo stanje naše črevesne flore in s tem tudi simptome IBS-a. Psihobiotiki pa so posebna vrsta probiotikov, ki poleg umirjanja razdražljivega črevesja izkazuje tudi vpliv na izboljšanje razpoloženja in psihičnega počutja. 

Posamezniki z razdražljivim črevesjem pogosto trpijo tudi za simptomi stresa, anksioznosti ali depresije. Psihobiotiki pri teh težavah pomagajo tako, da uravnavajo črevesno mikrobioto in vplivajo na proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot je serotonin. Če je raven serotonina nizka, se lahko pojavijo težave na področju duševnega zdravja. Psihobiotiki povečajo raven serotonina in posledično izboljšajo razpoloženje ter zmanjšajo simptome stresa, anksioznosti in depresije.

  • Več kot 13.200 zadovoljnih uporabnic in uporabnikov.
  • S pomočjo mlečnokislinskih bakterij lajša in umirja simptome razdražljivega črevesja, kot so bolečine v želodcu, napenjanje, vetrovi, driska in zaprtje.
  • S klinično najbolj preizkušenimi sevi (Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) pri stresu in nemiru.
  • Z izvlečkom žafrana, ki prispeva k večji sproščenosti in boljšemu razpoloženju.
  • Varen za dolgotrajno uporabo.
  • Primeren za sočasno jemanje z antidepresivi in pomirjevali.
  • Samo 1 kapsula na dan.
  • Brez glutena, soje, jajc in gensko spremenjenih organizmov.
  • Primeren za vegetarijance.

Mnenja zadovoljnih uporabnikov

Pri stresu in nemiru
★★★★★

Izboljšajte razpoloženje, obvladajte živce in stres in poskrbite za zdravo črevesje s koristnimi bakterijami CEREBIOME in pozitivno razpoloženje z izvlečkom žafrana. Zdravje se začne v črevesju.

24,31 €

30-dnevna zaloga

1x

OPTIMALNI REZULTATI

43,76 € -10 % 48,62 €

60-dnevna zaloga

2x
81,68 € -16 % 97,24 €

120-dnevna zaloga

4x
Brezplačna dostava

v 1-2 delovnih dni

IBS - celosten pristop

Pri odpravljanju sindroma razdražljivega črevesja je potreben celosten pristop, zato vam priporočamo še sledeče napotke:

Povečamo vnos vlaknin. Visok vnos vlaknin pogosto uspešno zmanjša simptome zaprtja, a je potrebno količino postopoma povečevati, saj lahko povzroči krče in sproži vetrove. To naredimo lahko tako, da v zajtrk vključimo polnozrnate žitarice. Če nam to ne ustreza, se poslužimo prehranskih dopolnil z vlakninami.

Pijemo veliko vode. Priporočljivo je 6-8 kozarcev na dan.

Izogibamo se:

  • hrani, ki napenja (zelje, fižol, grah, cvetača, ohrovt, brokoli, čičerika, leča, surovo sadje),
  • hrani, ki vsebuje laktozo (mleko, mlečni sladoled, jogurt itd.),
  • alkoholnim pijačam,
  • umetnim sladilom.

Uživamo majhne, a redne obroke. Hrano je potrebno dobro in počasi prežvečiti, saj se s tem izognemo hlastanju in goltanju zraka.

Poskusimo z ukinitvijo t.i. FODMAP živil. Nekateri ljudje so občutljivi na tipe ogljikovih hidratov, imenovanih FODMAP (fermentirajoči oligosaharidi, disaharidi in monosaharidi ter polioli).