Ali težko zaspite in se ponoči prebujate? Ste zjutraj kot izžeta cunja in čez dan komaj krmarite med vsemi obveznostmi?
To so znaki, da trpite za nespečnostjo. Medtem, ko so občasne težave s spanjem nekaj popolnoma normalnega, pa lahko kronična nespečnost resno vpliva na naše psihično in fizično zdravje. Ostanite z nami in odkrijte, kako lahko premagate to nočno moro.
Ravnovesje je ključ do dobrega spanca
“Dejstvo je, da stres pogosto igra ključno vlogo pri številnih zdravstvenih težavah, vključno s težavami s spanjem. Kot doktorica medicinskih znanosti se dobro zavedam pomembnosti kvalitetnega spanca, obenem pa verjamem, da je ključna pot do dobrega počutja v obravnavanju temeljnih vzrokov. Zato sem se zavezala k ustvarjanju naravne rešitve, ki ne lajša le simptomov, temveč tudi pomaga pri vzpostavljanju notranjega ravnovesja.”
Dr.med.zn. Mateja Štempelj, ustanoviteljica podjetja Almadea

Eden od treh odraslih na svetu ima težave s spanjem

Nespečnost je motnja spanja. Posamezniki, ki se spopadajo z nespečnostjo, težko zaspijo, se ponoči pogosto prebujajo ali pa se zbudijo prezgodaj in ne morejo zaspati nazaj. Posledično so čez dan utrujeni in težko krmarijo med vsakdanjimi obveznostmi.
Nespečnost je dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških, odvisna pa je tudi od starosti – v otroštvu in mladostništvu je dokaj redka, vse pogostejša pa postaja med odraslimi in starostniki.
Spanje ima več pomembnih funkcij za naše telo.
- Med spanjem se sprožijo procesi obnove telesnih tkiv in organov, kot so rast mišic, obnova celic in popravilo poškodovanih delov telesa.
- Spanje igra ključno vlogo pri obdelavi informacij, ki smo jih dobili čez dan ter pri prenašanju teh informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
- Spanje vpliva na ravni hormonov, ki uravnavajo apetit, presnovo in druge pomembne telesne funkcije.
- Spanje je pomembno za uravnavanje razpoloženja in čustev. Pomanjkanje spanja je povezano z razdražljivostjo, slabšim obvladovanjem stresa in povečanim tveganjem za pojav anksioznosti in depresije.
Optimalno število ur spanja je odvisno od posameznika, vendar večina odraslih potrebuje 7 do 8 ur kakovostnega spanca na noč.
Poleg najpogostejših simptomov, kot so težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja, nespečnost spremljajo tudi naslednji znaki:
- Pomanjkanje energije.
- Težave s spominom in koncentracijo.
- Tesnoba.
- Razdražljivost in nihanja razpoloženja.
- Utrujenost in izčrpanost.
- Moteno družabno in družinsko življenje.
- Povečano število nesreč ali napak.

10 % odraslih izpolnjuje kriterije za motnjo spanja – nespečnost
Strokovnjaki nespečnost razvrščajo v dve glavni kategoriji, in sicer glede na:
- Trajanje: akutna (kratkotrajna) ali kronična (dolgotrajna). Kronična oblika je znana kot motnja spanja – o njej govorimo, ko se težave s spanjem ponavljajo vsaj trikrat na teden in vztrajajo vsaj tri mesece.
- Vzrok: Primarna nespečnost pomeni, da se pojavi sama po sebi, pri sekundarni pa je nespečnost posledica nekega drugega stanja ali bolezni.
- Stres, povezan z življenjskimi situacijami, kot so prevelik obseg službenih ali šolskih obveznosti, težave v partnerstvu, finančne težave, bolezen v družini itd.
- Stvari okoli vas, kot so hrup, svetloba ali temperatura.
- Spremembe urnika spanja, kot so časovni zamik (ang. jet-lag) ali nova izmena v službi.
- Genetika.
- Težave z duševnim zdravjem, kot sta depresija in tesnoba.
- Zdravila za alergije, depresijo, visok krvni tlak in astmo.
- Uživanje kofeina, tobaka ali alkohola ter prepovedanih drog.
- Hipertiroidizem in druge endokrine težave.
- Druge motnje spanja, kot so apneja med spanjem ali sindrom nemirnih nog.
- Nosečnost.
- Alzheimerjeva bolezen in druge vrste demence.
- ADHD.
- PMS in menopavza.
Manj stresa, boljše spanje!

Stres in spanje sta vzajemno povezana. Visoka raven stresa lahko prispeva k težavam s spanjem, nekakovosten ali nezadosten spanec pa lahko povzroči več stresa. Razumevanje povezave med stresom in spanjem je zato prvi korak k prekinitvi te frustrirajoče zanke.
Kako stres vpliva na spanje?
Kronični stres povzroča motnje v cirkadianem ritmu – notranji uri, ki telesu sporoča, kdaj je čas za spanje in kdaj za budnost. Na cirkadiani ritem namreč pomembno vpliva raven kortizola, stresnega hormona.
Kortizol se ponoči običajno zniža, da bi se telo pripravilo na spanje. Študije so pokazale, da imajo ljudje z nespečnostjo zvečer višjo raven kortizola, kar je povezano z večjim številom nočnih prebujanj. Povišana raven kortizola namreč vpliva na zmanjšano izločanje melatonina – hormona, ki uravnava ritem budnosti in spanja.
Odpravite nespečnost s psihobiotiki

Pri kvalitetnem spancu igra pomembno vlogo tudi črevesje. Zakaj? Ker v njem nastaja kar 95 % serotonina, hormona sreče.
Ljudje, ki imajo zadostno količino serotonina, razmišljajo pozitivno, imajo manj bolezni, živijo dlje in so bolj uspešni.
Ljudje, ki imajo prenizko količino serotonina, razmišljajo negativno, so pretirano zaskrbljeni, anksiozni ali depresivni, pesti pa jih lahko tudi nespečnost.
Če smo v kroničnem stresu, naše telo proizvaja povečane količine stresnega hormona kortizola, ki uničuje črevesno mikrobioto. Prizadeta črevesna mikrobiota tako ne zmore več proizvajati optimalnih vrednosti serotonina, ki jih telo potrebuje za pravilno delovanje.
Pomanjkanje hormona sreče v telesu je povezano z različnimi težavami na področju psihičnega počutja, vključno z nespečnostjo.
Pomagamo si s psihobiotiki – dobrimi črevesnimi bakterijami, ki so potrebne, da telo proizvaja optimalne količine serotonina.
Psihobiotiki regenerirajo črevesno mikrobioto z dobrimi bakterijami. Na ta način spodbujajo nastanek optimalnih količin serotonina, ki nastane iz aminokisline triptofan in nato potuje v možgane.
Z uživanjem psihobiotikov se zniža raven kortizola in zviša raven serotonina, spremembe v črevesju pa nato zaznajo naši možgani preko osi črevesje-možgani. Več serotonina pomeni boljše razpoloženje, več umirjenosti in boljši spanec.
BrainBiome: naravna rešitev pri težavah s spanjem

BrainBiome je inovativno prehransko dopolnilo, ki vsebuje vodilno formulo mlečnokislinskih bakterij CEREBIOME® (Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) in izvleček žafrana.
- Več kot 13.200 zadovoljnih uporabnic in uporabnikov.
- S skrbno izbrano formulacijo lajša in umirja simptome stresa, vključno s težavami s spanjem.
- S klinično najbolj preizkušenimi sevi (Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) pri stresu in nemiru.
- Z izvlečkom žafrana, ki prispeva k večji sproščenosti in bolj mirnemu spancu.
- Varen za dolgotrajno uporabo.
- Primeren za sočasno jemanje z uspavali, pomirjevali in antidepresivi.
- Samo 1 kapsula na dan.
- Brez glutena, soje, jajc in gensko spremenjenih organizmov.
- Primeren za vegetarijance.
Mnenja zadovoljnih uporabnikov
Pri stresu in nemiru
Izboljšajte razpoloženje, obvladajte živce in stres in poskrbite za zdravo črevesje s koristnimi bakterijami CEREBIOME in pozitivno razpoloženje z izvlečkom žafrana. Zdravje se začne v črevesju.
Brezplačna dostava
v 1-2 delovnih dni
Celosten pristop k premagovanju nespečnosti
Nespečnost je kronična težava, h kateri je potrebno pristopiti celostno. Poleg jemanja psihobiotikov vam zato svetujemo še sledeče napotke:
Odkrijte vzrok nespečnosti. Nespečnost pogosto izvira iz stresa, ki nas ponoči ujame v primež premlevanja preteklih in prihodnjih situacij. Poskusite z rednim pisanjem dnevnika pred spanjem, kamor zapišite vse naloge in skrbi, ki vas obremenjujejo, ter si obljubite, da se boste z njimi ukvarjali naslednji dan. Težave na področju spanja se pokažejo tudi takrat, ko nas podzavestno obremenjuje neka življenjska situacija. Poskusite priti do bistva problema in ugotoviti, kaj je tisto, kar vas tako žre, da vam krati spanec. Soočite se s svojimi mislimi – ne premlevajte jih v nedogled, ampak se posvetite temu, kako boste težavo rešili. Ključno je prekiniti negativni tok misli in se osredotočiti na konstruktivne rešitve.
Sprejmite, da ni nič hudega, če ne morete spati. Če ste eni izmed tistih, ki se že vnaprej obremenjujejo s tem, da spet ne bodo spali ali pa se jim je kdaj porodila misel: »Nikoli več ne bom spal«, poskusite sprejeti, da ne bo konec sveta, če ne boste spali. Bolj, kot si boste govorili, da morate spati, večji nasprotni efekt boste ustvarjali. Vaša naloga naj bo, da ostanete mirni, četudi se zbudite sredi noči ali pa ne morete zaspati.
Vzpostavite spalno rutino. Vsak dan hodite spat ob isti uri in poskrbite, da bo spalnica mirna, tiha in hladna. Investirajte v kakovostno vzmetnico in vzglavnik ter se izogibajte elektronskim napravam in močni svetlobi pred spanjem. Ustvarite sproščujočo večerno rutino, ki vas bo umirila in pripravila na počitek.
Redno se gibajte. Redna telesna vadba lahko pomaga uravnotežiti naravni cirkadiani ritem – biološko uro, ki uravnava budnost in spanje. Po fizičnem naporu se telo tudi lažje sprosti in pripravi na spanje. Izogibajte pa se intenzivni vadbi v večernih urah, ker vas lahko napolni z adrenalinom in poveča budnost.
Vadite sprostitvene tehnike. Poskusite z jogo, meditacijo ali dihalnimi tehnikami. Ti pristopi lahko pomagajo zmanjšati telesno napetost, hkrati pa umirjajo tudi misli pred spanjem.
Omejite vnos poživil. Raziskave so pokazale, da ima uživanje kofeina 6 ur pred spanjem pomemben učinek na motnje spanja. Prav tako zmanjšajte uživanje alkohola, saj lahko slednji vpliva na kakovost vašega spanca.
Če vas nespečnost močno obremenjuje, se posvetujte s strokovnjakom. V kolikor nespečnost traja dlje časa, ste zaradi nje izčrpani in opažate še druge simptome, kot so motnje spomina in koncentracije ter spremembe razpoloženja, je čas za posvet z zdravnikom. Slednji bo morda predpisal tudi zdravila, kot so melatonin, pomirjevala, uspavala ali antidepresivi.
Viri:
- »Insomnia.« WebMD. Dostopno na: https://www.webmd.com/sleep-disorders/insomnia-symptoms-and-causes.
- »Insomnia«. Cleveland Clinic. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/12119-insomnia.
- Miletinova E. et al. Functions of Sleep. Physiol Res. 2021 Apr 30;70(2):177-182.
- »Sleep and stress.« Sleep Doctor. Dostopno na: https://sleepdoctor.com/mental-health/stress-and-sleep/.
- »How does cortisol affect your sleep?«. Healthline. Dostopno na: https://www.healthline.com/health/cortisol-and-sleep.
- Sanford L., et al. Stress, arousal, and sleep. Curr Top Behav Neurosci. 2015:25:379-410.
- Basta M., et al. Chronic insomnia and stress system. Sleep Med Clin. 2007 Jun; 2(2): 279–291.
- »Melatonin and cortisol«. Thriven functional medicine clinic. Dostopno na: https://thrivenfunctionalmedicine.com/melatonin-and-cortisol/.
- Shen B., et al. Effects of exercise on circadian rhythms in humans. Front Pharmacol. 2023; 14: 1282357.
- Drake C. et al. Caffeine effects on sleep taken 0, 3, or 6 hours before going to bed. J Clin Sleep Med. 2013 Nov 15;9(11):1195-200.
- Liu RT. The Microbiome as a Novel Paradigm in Studying Stress and Mental Health. Am Psychol. 2017 Oct;72(7):655-667.
- Cryan JF et. al. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. 2012 Nature Reviews Neuroscience 13(10):701-12.
- Camilleri M. Serotonin in the Gastrointestinal Tract. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2009 Feb; 16(1): 53–59.