Tudi vi želite biti dobro razpoloženi, sproščeni in prekipevati od zadovoljstva? Skrivnost je v serotoninu, hormonu sreče.

Serotonin oz. hormon sreče igra ključno vlogo pri regulaciji razpoloženja in pri občutenju sreče. Kadar ga imamo dovolj, smo zadovoljni in dobro razpoloženi ter dobro spimo. Kadar ga imamo premalo, se naše razpoloženje poslabša, v skrajnih primerih pa se pojavi celo agresija.

Ostanite z nami in izvedite, kako ga povečati!

Serotonin ima ključno vlogo pri psihičnem počutju

“Moje zanimanje za povezovanje medicinskega znanja s čudežnimi možnostmi narave me je pripeljalo do raziskovanja, kako lahko razvijemo izdelek, ki bi naravno povečal proizvodnjo serotonina. Po končanem doktoratu iz medicine sem se usmerila v industrijo, vendar sem ohranila svojo predanost naravi in iskanju trajnostnih rešitev za človeške izzive. Dejstvo je, da igra pomanjkanje serotonina ključno vlogo pri pojavu številnih težav, povezanih z duševnim zdravjem. Razumevanje vzrokov za pomanjkanje tega hormona je ključ do rešitve, ki bo holistično naslavljala problem in ne zgolj odpravljala simptomov.«

Dr.med.zn. Mateja Štempelj, ustanoviteljica podjetja Almadea

almadea

Serotonin deluje kot ojačevalec razpoloženja, zato ga pogosto pogovorno imenujemo »hormon sreče«

serotonin

Hormon sreče oz. serotonin je hormon, ki nastaja predvsem v črevesju.

Iz črevesja serotonin potuje v možgane.

V možganih serotonin deluje kot regulator razpoloženja, spanja, apetita in drugih procesov v telesu.

Hormon sreče nastaja v dveh delih telesa, in sicer v:

  • Črevesju: Približno 95% serotonina se proizvaja v prebavnem traktu, predvsem v črevesju, kjer igra ključno vlogo pri regulaciji prebave, gibljivosti črevesja ter drugih procesih v prebavnem sistemu. I
  • Možganih: Manjši del serotonina se tvori v možganih, kjer deluje kot nevrotransmiter in igra ključno vlogo pri regulaciji razpoloženja, spanja, apetita in drugih nevroloških funkcij.

  • Regulacija razpoloženja: Serotonin je tesno povezan z občutkom sreče in splošnega razpoloženja. Uravnotežen nivo hormona sreče prispeva k boljšemu duševnemu zdravju, medtem ko pomanjkanje serotonina lahko prispeva k pojavnosti depresije in anksioznosti.
  • Spanje: Serotonin igra pomembno vlogo pri regulaciji spanja in budnosti – spremembe v njegovem nivoju lahko vplivajo na kakovost in vzorec spanja.
  • Apetit: Serotonin vpliva na občutek sitosti – ko je na zadostni ravni, lahko pomaga nadzirati apetit, kar je pomembno za ohranjanje ustrezne telesne teže.
  • Spolno vedenje: Serotonin je vključen v regulacijo spolnega vedenja in lahko vpliva na spolno željo ter zadovoljstvo.
  • Hormon sreče pomaga tudi pri strjevanju krvi in celjenju ran ter igra vlogo pri zdravju kosti.

serotonin

Serotonin – hormon, zaradi katerega lahko vidimo kozarec na pol poln ali prazen

Ljudje, ki imajo zadostno količino serotonina, razmišljajo pozitivno, imajo manj bolezni, živijo dlje in so bolj uspešni.

Ljudje, ki imajo prenizko količino serotonina, razmišljajo negativno, so pretirano zaskrbljeni, imajo večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, dovzetni so za stres, slabšo odpornost in številne druge bolezni.

Kot že omenjeno se kar 95% serotonina proizvaja v črevesju. Pri tem igra ključno vlogo črevesna mikrobiota – skupnost bakterij v prebavnem traktu.

Če smo v kroničnem stresu, naše telo proizvaja povečane količine stresnega hormona kortizola, ki poruši ravnovesje v črevesju. Stres privede do sprememb tako v številu (številčnosti) kot v vrstah (raznolikosti) črevesnih bakterij. Prizadeta črevesna mikrobiota tako ne zmore več proizvajati optimalnih vrednosti serotonina, ki jih telo potrebuje za pravilno delovanje.

Ali antidepresivi vplivajo na povečanje proizvodnje serotonina?

antidepresivi

Antidepresivi so zdravila za zdravljenje depresije, anksioznosti in nekaterih drugih duševnih motenj.

Večina antidepresivov deluje na serotonin, in sicer tako, da zavirajo njegov ponovni privzem v živčne celice. Na ta način povečajo razpoložljivost tega hormona v možganih.

Po drugi strani pa antidepresivi ne morejo povečati proizvodnje serotonina v telesu. 

Kako povečati serotonin, ojačevalec razpoloženja?

S fizično vadbo: Podatki raziskav in vsakodnevne izkušnje kažejo, da je telesna aktivnost ključ do sreče in zdravja. Pripomore h kakovostnejšemu življenju, boljšemu spancu in večjemu občutku sreče. Pri fizični vadbi se namreč poveča raven serotonina v možganih. Raziskave so dokazale, da lahko 12.000 korakov na dan nadomesti eno tableto antidepresiva.

S sončno svetlobo: Izpostavljenost soncu v telesu spodbudi nastajanje serotonina, to pa prinese radost in veselje. Preživljanje časa na soncu in stik z naravo telesu zniža raven stresnih hormonov, spodbudi miselne funkcije in izboljša samopodobo.

S pravilno prehrano: Določena živila lahko pomagajo povečati raven serotonina v telesu. Sem spadajo živila, bogata z aminokislino triptofan, ki je predhodnik serotonina. Največ triptofana se nahaja v mesu, mleku in jajcih, v rastlinski hrani pa ga najdemo še v lanu, sezamu, arašidih, mandljih, indijskih oreščkih, soji, leči in figah.

S psihoterapijo: Terapija, zlasti kognitivno-vedenjska terapija, lahko pomaga pri obvladovanju simptomov, povezanih s pomanjkanjem serotonina.

S prehranskimi dopolnili: Prehranska dopolnila z dobrimi mlečnokislinskimi bakterijami pomagajo vzdrževati zdravo ravnotežje v črevesni mikrobioti. To vpliva na sposobnost črevesja, da proizvaja hormon sreče in druge nevrotransmiterje.

serotonin

Psihobiotiki: vaša rešitev za dvig serotonina

Psihobiotiki so probiotiki in prebiotiki, za katere je dokazano, da vplivajo na izboljšanje našega duševnega zdravja.

Z uživanjem psihobiotikov se:

  • zniža raven kortizola (stresni hormon),
  • zviša raven serotonina (hormon sreče).

Klinično najbolj preizkušena sta probiotična seva Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175, imenovana tudi Cerebiome®.

Psihobiotiki regenerirajo črevesno mikrobioto z dobrimi bakterijami, ki so potrebne za nastanek serotonina. Najpogosteje teh bakterij primanjkuje ljudem, ki so v kroničnem stresu, imajo depresijo, anksioznost ali so dlje časa jemali antibiotike.

Psihibiotiki spodbudijo nastanek optimalnih količin serotonina, ki nastane iz aminokisline triptofan in nato potuje v možgane.

V študiji, v kateri so spremljali vpliv psihobiotikov na simptome stresa, so dokazali, da so se preiskovancem ob uživanju psihobiotikov po enem mesecu za 60% zmanjšali izbruhi jeze in agresivnosti, za 44% pa na splošno vsi simptomi stresa.

Več kot 30 študij dokazuje, da so udeleženci, ki so uživali psihobiotike, imeli manj simptomov anksioznosti oziroma tesnobe.

Probiotiki so živi mikroorganizmi oz. dobre bakterije, ki pomagajo ohranjati zdravo črevesno okolje. Njihova vloga pri obvladovanju različnih prebavnih motenj je že dolgo znana, zato se predpisujejo skupaj z antibiotiki.

Posebna vrsta probiotikov, ki vpliva na tudi izboljšanje razpoloženja in težav z duševnim zdravjem, pa so psihobiotiki. Slednji ob zadostnem zaužitju povzročajo zdravstvene koristi pri ljudeh s psihičnimi težavami. 

Viri: