Čutite nemir, živčnost, razdražljivost in se težko sprostite? Vas vsaka malenkost razjezi in spravi iz tira?
To so znaki, da ste pod stresom. Stres je naraven del življenja, vendar lahko postane problematičen, če postane kroničen ali tako močan, da ga posameznik ne more več kontrolirati. Več o vplivu stresa na telo in o tem, kako ga obvladovati, pa v nadaljevanju!
Cilj je življenje brez uničujočega stresa
“Kot dolgoletna raziskovalka in strokovnjakinja na področju medicine in farmacije sem svojo kariero posvetila iskanju rešitev, ki bodo odpravljale vzroke, ne le lajšale simptomov. Zavedam se, kakšen uničujoč vpliv ima lahko stres na življenje posameznika. Zato sem predana iskanju najboljših možnih rešitev, ki jih v danem trenutku lahko ponudi narava – da lahko ljudem omogočim bolj sproščeno in izpolnjeno življenje.
Na podlagi več kot 25 let strokovnih izkušenj razumem in prepoznavam specifične zdravstvene težave, da vam lahko pomagam izboljšati življenje na vseh ravneh. ”
Dr.med.zn. Mateja Štempelj, ustanoviteljica podjetja Almadea
Stres – ko je kortizola preveč
Stres je naraven telesni in duševni odziv na izzive iz okolja. Vsakdo občasno doživlja stres. V kratkoročnih situacijah je lahko koristen, saj nam pomaga pri obvladovanju potencialno resnih situacij.
Ob stresnem dejavniku se aktivira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. To sproži sproščanje hormonov adrenalin, noradrenalin in kortizol, ki telo podprejo, da se bori z nevarnostjo. Adrenalin in noradrenalin se hitro razgradita, kortizol pa je prisoten še nekaj časa po tem, ko smo že rešili situacijo.
Kortizol, ki mu rečemo stresni hormon, nam povzroča tudi največ tegob, ko občutimo stres.
Naloga kortizola je, da aktivira telo in mu priskrbi dovolj energije za dnevne aktivnosti. Zato je največja koncentracija kortizola v telesu zjutraj. Zvečer njegova koncentracija pade skoraj na nič, da se telo umiri in pripravi na počitek.
Kadar čez dan doživljamo stres, telo izloči dodatno količino kortizola. Težave se pojavijo, ko je stresnih situacij preveč, so premočne ali predolgo trajajo.
Ko gre stres čez določeno mejo, preneha biti koristen in začne povzročati škodo našemu zdravju, razpoloženju, produktivnosti, odnosom in kakovosti življenja. Če je raven kortizola predolgo visoka, to negativno vpliva na našo psiho in telo ter prispeva k pojavnosti:
- anksioznosti in depresije,
- nevroloških motenj ter bolezni srca in ožilja,
- visokega krvnega tlaka, diabetesa in astme,
- povišanega holesterola itd.
- Bolezen v družini.
- Smrt bližnjega.
- Izguba dela.
- Ločitev.
- Težave v partnerskem odnosu.
- Finančne težave.
- Preobremenjenost zaradi šolskih ali delovnih obveznosti.
Zakaj so psihobiotiki najboljša rešitev pri stresu?
Kronično povišan stres ima škodljiv učinek na črevesno mikrobioto. Lahko se pojavijo težave, kot so:
V črevesju se proizvaja 95 % serotonina, hormona sreče. Kronični stres zmanjša koncentracijo tripotofana – molekule, iz katere se tvori serotonin, posledično pa se zmanjša tudi proizvodnja serotonina.
- Sprememba sestave mikrobiote: Stres uničuje dobre črevesne bakterije. Zaradi tega se v črevesju razrastejo škodljive bakterije.
- Povečana prepustnost črevesne stene: Kronični stres lahko povzroči sindrom prepustnega črevesja, kjer postane črevesna stena bolj prepustna. To omogoča bakterijam in toksinom, da preidejo v krvni obtok, kar sproži vnetje.
- Sprememba v gibljivosti črevesja: Stres lahko vpliva na gibljivost črevesja, kar lahko povzroči ali pospešeno ali pa upočasnjeno prebavo.
- Sprememba v produkciji sluzi in antimikrobnih peptidov: Kronični stres lahko spremeni izločanje sluzi v črevesju in rast škodljivih bakterij.
Stres aktivira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, kar poveča izločanje dodatnega kortizola. Povišane ravni kortizola lahko vodijo v kronično vnetje.
Pri zgoraj navedenih spremembah si lahko pomagamo s psihobiotiki. Psihobiotiki so dobre črevesne bakterije, ki obnovijo črevesno mikrobioto, izpodrinejo iz črevesja škodljive bakterije in pripomorejo k dvigu serotonina. Zato se razpoloženje človeka izboljša, manj ima negativnih misli in več veselja do življenja.
Psihobiotiki v črevesju:
• znižajo raven kortizola (stresni hormon),
• zvišajo raven serotonina (hormon sreče).
Vpliv psihobiotikov na serotonin
Kadar je črevesna mikrobiota zdrava, v telesu nastaja optimalna količina serotonina.
Serotonin je hormon, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja,
spanja, apetita, in še mnogo več. Serotonin potuje v možgane po osi, ki poteka med črevesjem in možgani.
Možgani se na zadostne vrednosti serotonina odzivajo na več načinov:
Serotonin je znan kot “hormon sreče” zaradi njegove sposobnosti izboljšanja razpoloženja in občutka zadovoljstva. Dovolj serotonina v možganih pomeni manj depresije in anksioznosti ter več občutka sreče in dobrega počutja.
Serotonin prav tako pomaga pri uravnavanju čustev in razpoloženjskih nihanj. Dovolj serotonina omogoča boljšo sposobnost obvladovanja čustev in odzivanja na stresne situacije.
Zadostne ravni serotonina pripomorejo k boljšemu in bolj kakovostnemu spanju, saj olajšajo prehod v spanec in pomagajo vzdrževati pravilne spalne vzorce.
Dovolj serotonina v možganih lahko izboljša sposobnost učenja in jasnega razmišljanja.
Serotonin ima analgetične lastnosti, kar pomeni, da lahko pomaga zmanjšati občutek bolečine. Deluje tako, da zavira prenos bolečinskih signalov v možganih.
Izboljšajte kakovost svojega življenja s formulo mlečnokislinskih bakterij Cerebiome®!
Cerebiome® je vodilni psihobiotik na svetu, ki ga sestavljata 2 klinično najbolj preizkušena probiotična seva pri stresu in tesnobi:
- Lactobacillus helveticus Rosell-52,
- Bifidobacterium longum Rosell-175.
Formulacijo je razvil Lallemandov Rosell® Institute for Microbiome and Probiotics in zaščitil z blagovno znamko Cerebiome®.
Učinke psihobiotika Cerebiome® na zdravje potrjuje pet kliničnih in devet predkliničnih študij, ki dokazujejo njegov ugoden vpliv na dvosmerno komunikacijo med možgani in črevesjem po različnih poteh.
BrainBiome: recite stresu STOP
BrainBiome vsebuje vodilno formulo mlečnokislinskih bakterij CEREBIOME® in izvleček žafrana.
- Več kot 13.200 zadovoljnih uporabnic in uporabnikov.
- S skrbno izbrano formulacijo lajša in umirja simptome stresa, kot so nemir, razdražljivost, vzkipljivost, preobremenjenost in težave s spanjem.
- S klinično najbolj preizkušenimi sevi (Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) pri stresu in nemiru.
- Z izvlečkom žafrana, ki prispeva k večji sproščenosti in boljšemu razpoloženju.
- Varen za dolgotrajno uporabo.
- Primeren za sočasno jemanje z antidepresivi, pomirjevali in uspavali.
- Brez glutena, soje in primeren za vegetarijance.
- Samo 1 kapsula na dan.
Mnenja zadovoljnih uporabnikov
Pri stresu in nemiru
Izboljšajte razpoloženje, obvladajte živce in stres in poskrbite za zdravo črevesje s koristnimi bakterijami CEREBIOME in pozitivno razpoloženje z izvlečkom žafrana. Zdravje se začne v črevesju.
OPTIMALNI REZULTATI
Brezplačna dostava
v 1-2 delovnih dni
Viri:
- »Everything you need to know about stress.« Healthline. Dostopno na: https://healthline.com/health/stress.
- »Causes of stress.« WebMD. Dostopno na: https://www.webmd.com/balance/causes-of-stress.
- Rasheed N. Prolonged Stress Leads to Serious Health Problems: Preventive Approaches. Int J Health Sci (Qassim). 2016 Jan; 10(1): V–VI.
- Hedger K. The influence of social stress on time perception and psychophysiological reactivity. Psychophysiology. 2017 May; 54(5): 706–712.
- Rea K et al. The microbiome: A key regulator of stress and neuroinflammation. Neurobiol Stress. 2016 Mar 4;4:23-33.
- Liu RT. The Microbiome as a Novel Paradigm in Studying Stress and Mental Health. Am Psychol. 2017 Oct;72(7):655-667.
- Cryan JF et. al. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. 2012 Nature Reviews Neuroscience 13(10):701-12.
- Camilleri M. Serotonin in the Gastrointestinal Tract. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2009 Feb; 16(1): 53–59.